Menu

Pisalo se je leto 2021. Zaradi takšnih in drugačnih Covid ukrepov smo bili primorani odpovedati ali prestaviti kar nekaj naših načrtovanih potovanj. Tako smo s prvotnega predvidenega datuma, 23. aprila, morali prestaviti tudi turo po Albaniji in sicer na 28. maj. Datum odhoda se je bližal, ukrepi so se skoraj iz dneva v dan spreminjali, a mi smo ostali optimistični 😊 Naš optimizem se je obrestoval in tako smo v petek, 28. maja, lahko krenili na pot 😊

1.dan – Ljubljana – Starigrad Paklenica (330km)

Po jutranjem zboru vseh udeležencev v Kočevju uberemo pot proti mejnem prehodu Brod na Kupi. Čez mejo prestopimo brez večjih težav, seveda so od nas zahtevali potrebna potrdila o cepljenju, prebolelosti, ali pa negativnem izvidu hitrega testa. Nato prečkamo Delnice in se usmerimo proti Jadranski magistrali. Vožnja poteka gladko, dinamično turistično, in, kar je najbolj važno – brez težav 😊 Zvečer se parkiramo in razdelimo po sobah v Starigradu.

2.dan – Starigrad Paklenica – Sarajevo (397km)

Pozajtrkujemo, spakiramo in speljemo proti celini v smeri Gračca, Knina, Tomislavgrada in Prozora. Še vedno nas spremlja lepo in suho vreme. Po poti se ustavimo tudi v Jablanici, kjer si ogledamo muzej Bitke za ranjenike na Neretvi in tamkajšnji porušen most. Današnji cilj je Sarajevo, kjer se nam priključita še dva udeleženca. Pri hotelu se sparkiramo že sredi popoldneva, tako nam ostane še več kot dovolj časa za obisk Baščaršije in seveda za večerjo v eni tamkajšnjih ćevabdžiznic.

3.dan – Sarajevo – Skadar (295km)

Prebudimo se v deževno jutro. Čaka nas pot preko Črne Gore do Skadarja v Albaniji. Po poti nas preseneti marsikaj – od dela na cesti in zaradi tega okoli 10km makadama, vožnja čez planine, ustavljanje prometa zaradi ovc in krav na cesti, aja pa vseskozi nas še vedno spremlja nepredvidljivo vreme. Prek mejnega prehoda Hum, vožnjo čez most čez Taro, gremo proti dolini reke Pive, čez Nikšič in Podgorico in čez mejni prehod Hani i Hotit – Bozhaj do Skadarja. Na meji preverijo dva iz ekipe, ostalim nam pa samo pomahajo in naženejo čez, odlično😊 Ko prispemo v Albanijo, se nam prikaže avtopralnica in tako na hitro speremo prah z naših motociklov.

4.dan – Skadar – Ohrid (303km)

Sončno jutro v Skadarju. Pozajtrkujemo, spakiramo, speljemo. Skadar doživimo v vsej svoji lepoti kot tudi bedi. Prevozimo SH5, SH30, SH35, SH6,… Doživimo vse od sanjskih, razgibanih in lepo poasfaltiranih cest, pa do luknjastih, čez pašnike speljanih cest, ki bi jim lahko rekli tudi ’50 odtenkov sive’ (če ne še kakšnega več). Vmes nas preseneti tudi sodra, a k sreči pravočasno švignemo pod najbližjo črpalko. Albansko-Makedonsko mejo prečkamo na mejnem prehodu Blato. Cariniki prijazni, še celo okrepitve pokličejo, da smo čimprej čez mejo 🙂 Spimo v Ohridu, v neposredni bližini jezera.

5.dan – Ohrid – Sarande (358km)

Ohridsko jezero obkrožimo po njegovi južni strani. Vmes meja, prečkamo brez problemov, nato pa vzpon na SH3, ki se dviguje nad jezero. Nadaljujemo čez E852, kjer nas zopet malo preseneti vreme. Spet postanek na črpalki in oblačenje v dežjake. Ceste raznolike, od ozkih groskih cest, pa do širokih avtocest, SH4, SH99, in kot zanalašč na najožjih cestah srečamo največ kamionov in avtobusov, še dobro, da smo z motorji. Dan zaključimo na najbolj južni točki našega potovanja, v Sarandi.

6.dan – Sarande – Drač (236km)

Že zjutraj se povzpnemo nad Sarande do trdnjave Lëkurësi od koder imamo čudovit razgled na grški otok Krf. Skupinska fotka je tukaj obvezna😊 Cesta SH8 nas nato vodi večino časa ob jadranskem morju, spremljajo nas čudoviti razgledi, sploh čez prelaz Llogara. Naselja pa so popolnoma druga pesem – luknje označene z nekaj kamni, oblepljene z rdečim trakom, smetnjaki zaščiteni kar z betonskim zidom, ki štrli že na vozni pas,… Na drugo stran prelaza pa zopet luknja pri luknji. Pridemo na rahlo srhljivo dvopasovnico. Hitra cesta, brez ograje, direktni uvozi s poljskih poti, dvorišč,… Ampak na koncu vseeno srečno prispemo v Drač😊

7.dan – Drač – Andrijevica (285km)

Vračamo se nazaj proti severu – iz Drača nazaj proti Skadarju in, končno, tudi proti tisti tako opevani SH20. Skozi Skadar preklinjamo vse možne ležeče policaje, nekatere tiste klasične, nekatere v kontra obrnjene, torej asfaltirane luknje. Začnemo se vzpenjat proti SH20 – cesta lepa, razgledi še lepši, ob cesti pa se vidi marsikaj od koz, krav, psov, ni da ni – kaj od tega nam sem pa tja tudi skoči pred motocikel. Na SH20 se vsak od nas pelje kakor mu paše, nekateri športno, nekateri turistično, vsi pa se ne koncu zberemo na razgledni točki od koder se vidi tiste znamenite serpentine😊 S prelaza se spustimo do mejnega prehoda Gusinje, prečkamo, ter naprej mimo Plavskega jezera do našega hotela v Andrijevici.

8.dan – Andrijevica – Travnik (378km)

V Andrijevici se držimo ceste proti severnem delu Črne Gore. Takoj se opazi razliko z Albanijo – sama pokrajina, hiše, urejenost cest, urejenost kmetijskih zemljišč… Ker smo še vedno precej južno na balkanu, spet naletimo na gradbišče – zdaj smo se dodobra že privadili na vožnjo po makadamskih poteh. V teh planinah nam le uspe najti mejni prehod Metaljka, kjer na BiH strani punca od nas zahteva potne liste. Kakšen potni list, saj naj bi bila za prečkanje dovolj osebna? Kontrolo nato raje prevzame njen šef, ki nas hitro spravi čez mejo. Nadaljujemo proti Goraždam, sicer urejenem mestu, ampak stavbe še vedno pripovedujejo zgodbe iz časov zadnje vojne. Na poti proti Jahorini naletimo na, ne boste verjeli, spet na gradbišče 😛 Po fotografiranju na Jahorini se spet obrnemo proti Sarajevu kjer si ogledamo še tunel Spasa. Ta je bil izkopan pod letališčem med vojno in je bil namenjen oskrbi mesta s hrano, orožjem in vsem ostalim kar so potrebovali. Po obrobju mesta pot nadaljujemo proti Travniku, kjer nas zopet čaka hotel. Tokrat je hotel v isti stavbi kot univerza, mora človek kar paziti v katero dvigalo stopi, da najde svojo sobo. 🙂

9.dan – Travnik – Kulen Vakuf (286km)

Zjutraj se lotimo hitrega čiščenja opreme in motorjev, saj je vožnja po včerajšnjih gradbiščih na teh pustila ogromno prahu. Za čiščenje uporabimo kar hotelske brisače, receptorka pa nas hitro zbode, češ, v katerem rudniku delamo😊 Ustavimo se v Jajcu, ogled tamkajšnjega slapu, muzeja II zasedanja Avnoja, nato gasa še do slapov Krupe na Vrbasu, kjer si privoščimo hitro malico. Vrnemo se spet na cesto proti Jajcu, a že pred Jajcem zavijemo desno čez Mrkonjić Grad, nato čez Ključ do Martin Broda, kjer si ogledamo še tamkajšnje slapove na Uni. Danes so bili skoraj vsi ogledi ‘na vodi’😊 Do hotela nas loči še celih 10 kilometrov, bomo zmogli? Oblečemo se, speljemu, in kmalu spet – GRADBIŠČE! Saj smo že navajeni ane😊 V Kulen Vakufu se razpakiramo, sedaj pa že lahko nazdravimo, na našo zadnjo nočitev na tem potovanju.

10.dan – Kulen Vakuf – Ljubljana (357km)

Zadnji dan naše ture po Albaniji. Po zajtrku spakiramo naše stvari in se odpravimo proti Bihaću, tam pa se že na avtobusni postaji osvetimo telovadbi – oblačenju v dežjake☹ Po prečkanju mejnega prehoda Izačić zavijemo proti zapuščenem aerodromu Željava. Objekt je bil za tiste čase zares tehnološko dovršen – žalostno, ker se vsega skupaj ne uredi kot muzej za turiste. Na hitro si pogledamo tudi zapuščene rove letališča, potem pa speljemo naprej proti Karlovcu, a se kaj hitro ustavimo v restavraciji Feniks ob cesti za kosilo, pa saj imamo čas😊 Občutno težji se odpeljemo čez Karlovac, kjer se naša skupina poslovi in loči, saj izhajamo iz različnih koncev Slovenije.

Za nami je razburljivih 10 dni potovanja, s skupaj okoli 3200km. Udeležencem se zahvaljujemo za zaupanje, za vso pokazano dobro voljo na potovanju, skratka super ste bili in veselimo se prihajajočih potovanj z vami😊

Leave a Reply

Add a comment

1 thought on “Potopis ALBANIA MOTO TOUR – maj 2021”

  • blank

    Matej

    Bravo! Kratko in jedrnato, pa hkrati vse da se lahko pelješ v glavi in s prstom po zemljevidu! Srečno na vseh poteh!