KORZIKA 2022 POTOPIS

1. DAN KORZIKA
Že na sestanku družbe pred odhodom je bilo čutiti, da po dolgem času vseh nevšečnosti s Korono vsi komaj čakamo datum odhoda na moto turo na Korziko .V hladnem jutru smo se zbrali v Lescah pred hotelom Krek. Še nekaj formalnosti in odpravili smo se proti Kranjski gori, kjer smo se dolili bencin in spili jutranjo kavo, na pot nas je pospremilo sonce. Ko smo prečkali mejo z Italijo, je začelo malo rositi, kar nas ni presenetilo, saj je bil dež napovedan. Temni oblaki so kazali, da bomo vozili v dežju, vendar so bile ceste po večini suhe.Tankanje v Italiji pa je seveda umetnost, večinoma so vse bencinske črpalke samopostrežne, kar pomeni, da moraš imeti drobiž, ker avtomat ne vrača denarja, potem še kartice ne potegne…..(ja Mateja, spomnila sem se najinih lanskih Dolomitov in najinega tankanja)…ha, ha…bo treba v kak hitri tečaj italijanskega jezika…. S polnimi rezervoarji smo nadaljevali pot proti Lago di Garda, vmes smo se ustavili še na kavi in dan je prehitro minil, da smo komaj opazili, da smo prevozili slabih 400 km do našega hotela.Smeha in šal nam ne manjka, vsi pa komaj čakamo jutri, ko bomo pot nadaljevali proti Pisi, kjer si bomo ogledali znameniti stolp.

2. DAN KORZIKA
Že včeraj zvečer smo motorje pred hotelom  prestavili pod streho, ker je pričelo deževati.Tudi zjutraj  smo se zbudili v meglen deževen dan in pri komaj 10 stopinjah smo pričeli telovadbo  z oblačenjem dežjakov.  Opremljeni v popolni dežni opravi smo se odpravili na pot in upali, da za dežjem posije vsaj malo sonca . Pot nas je vodila iz Lago di Garda proti Veroni,  čez Modeno in po prvem postanku za kavo smo izgubili upanje, da se pokaže sonce. Ko smo prispeli v Toscano, smo se povzpeli na 1400 m visok prelaz  Abetone . Po spustu smo pot nadaljevali do Pise. Po 400 km v dežju komaj čakamo, da jutri zjutraj nadaljujemo pot do pristanišča, kjer se bomo vkrcali na trajekt za Korziko.In v naslednjih dneh nas čaka lepše vreme in tudi naši potopisi bodo bolj zanimivi.

3.DAN KORZIKA
Končno je prišel dan “D”.Po včerajšnjem celodnevnem deževju, smo cel večer sušili rokavice, škornje in ostalo premočeno opremo. Zjutraj smo se že zgodaj odpravili iz hotela in zajtrk vzeli kar s seboj.Veseli smo bili, ker smo bili prepričani, da bomo vsaj danes do pristanišča suhi. Predno smo spakirali prtljago, je bilo treba obrisati motorje in spet obleči dežjake, saj je spet rahlo deževalo.Iz hotela v Pisi, smo se odpravili v Livorno, kjer smo se po kratkih formalnostih (karte za trajekt, nalepka na motor) vkrcali na trajekt za Korziko .Polni pričakovanj smo opazovali dokaj mirno morje in čeprav je na palubi precej pihalo, smo opazovali obalo, od katere smo se počasi oddaljevali in pluli proti Korziki.Po 4 urah smo prispeli v pristanišče Bastia, pričakalo nas je sonce in prijetnih 18 stopinj.Prva  pot nas je vodila na “deviški prelaz”, lepi ovinki so se odpirali na poti skozi sotesko, na levi in desni strani so jo zapirali hribi .Povzpeli smo se na vrh in iz prej prijetnih 18 stopinj smo se pripeljali do vrhov, ki jih je prekirival sneg in temperatura se je spustila na slabih 8 stopinj.Ko smo se spustili s prelaza na drugo stran, je bele vrhove zamenjalo visoko hribovje, rdeče skale, poraščene z zelenjem .Vsa ta čudovita narava se je kopala v sončnih žarkih.Ni besed, s katerimi bi se dalo opisati to pisano doživetje …..se povzpneš na prelaz  na višino  1526 m, mrzlo sneg po vrhovih, naslednji trenutek si med skalnimi vrhovi, nato se spustiš čisto do morja.To je treba preprosto doživeti .Prvi vtisi Korzike so nas očarali, žal pa je bil danes dan prekratek in parkirali smo pred hotelom v Porto Oto . Zvečer smo se odpravili na večerjo in ja,  cene so v nebo…..Korzika, bi rekel vsak.  .( Burger 18 eur, kepica sladoleda 2,80 eur, bencin 1,90 za liter, ….), ampak vse je treba vzeti v zakup .To je Korzika.Tako naše potovanje se je šele začelo in jutri nadaljujemo zgodbo.

4. DAN KORZIKA .Zbudili smo se v krasno sončno jutro. Cel zaliv v Porto Oto se je kopal v sončnih žarkih. Po zajtrku smo se pri 15 stopinjah  odpravili proti Aiacciju po prelepi ovinkasti cesti. Nato nas je pot vodila ob obali in povzpeli smo se pod goro San Pietro, kjer se  je leta 1981 slovensko letalo zaletelo v goro in strmoglavilo.  Umrlo je vseh 180 potnikov s posadko. Na cerkvi pod goro je obeležje v spomin žrtvam nesreče Vreme  imamo krasno, čez dan se ogreje na prijetnih 21 stopinj, turistov še ni dosti in ceste s krasnimi ovinki so čista poezija. Korzika je res krasna, očara s svojo raznoliko pokrajino, obdano z rdečimi pečinami. Razgledi so prekrasni. Ob obali se raztezajo krasne peščene  plaže  in nobena slika ni tako lepa, kot bodo ostali spomini na doživetja. Ekipa je krasna, imamo se super. Zvečer smo se nastanili v bungalovih blizu mesta Bonifacio in komaj čakamo jutra, da naberemo nove km in si ogledamo lepote Korzike.

5. DAN KORZIKA
Zbudili smo se v sončno jutro in glede na to, da smo tokrat spali v bungalovih, smo si privoščili “družinski zajtrk”, kot je rekel Tomo. Še dobro, da ima Mateja s seboj “lonček kuhaj”, da je zadišalo tudi po jutranji kavi. Po zajtrku smo se odpravili najprej do pumpe dolit bencin in ja, tukaj vsaj ni problemov s samopostrežnimi servisi, kot v Italiji.Čakalo nas je 7 krasnih prelazov in že prvi je bil krasen, ko smo se dvignili nad morjem in oblaki po vijugasti cesti in komaj čakali prvi postanek, da smo poslikali dolino v oblakih.Po drugi strani prelaza smo se spustili mimo jezera v dolino proti vzponu na naslednji prelaz. Res je, da so te gorske ceste že malo dotrajane, na določenih odsekih jih obnavljajo, zato smo danes čakali kar pred parimi semaforji zaradi del na cesti.Drugače so ceste večinoma lepe in urejene, le na vzponih so ponekod slabe, treba je pazit tudi na krave ob cesti, ki se pasejo,  največ pa se ob cesti pase pujsev.Nisem si zapomnila imen vseh prevoženih prelazov, saj je sama vožnja tako razgibana, da včasih spregledam tudi tablo z napisom prelaza.Kar pa navsezadnje niti ni važno.Danes me je najbolj očaral prelaz Col de Sorba 1311 m, ko smo ga prevozili, sem imela občutek da sem v Dolomitih, na drugi strani prelaza smo se ustavili za kavo in noro dobra vožnja po ovinkih se je komaj dobro začela …in že je je bilo konec.Parkiramo in z Mitjem se spogledava…..”A greva”….reče Mitja….”še enkrat?”….Ni mi bilo treba reči dvakrat, ko sva obrnila motorja in se povzpela še enkrat na vrh in nazaj dol. Vsaka pokrajina, vsaka cesta ima svoj čar, a se mi zdi, da določene ceste še posebno očarajo z norimi ovinki .Še dobro da imava ušesa, ko sva se vrnila nazaj, sva imela usta do ušes.S skupino smo nadajevali planirano pot in se vrnili v Porto Oto v hotel.Sonce je bilo še visoko in imeli smo dovolj časa, da se sprehodimo do plaže in si ogledamo to majhno turistično naselje.Naše potovanje se bo počasi prevesilo v drugo polovico, jutri nas čakajo novi kilometri in tudi lepo vreme.

6. DAN KORZIKA
Vreme imamo kot naročeno. Že zjutraj, ko v hotelu odgrneš zaveso in odpreš balkonska vrata je jasno, da bo spet nora avantura po korziških cestah.Po francoskem, ampak res francoskem zajtrku najprej dolijemo bencin in se povzpnemo na prvi prelaz. Rdeča pečina z leve ob obali se dobesedno kopa v morju in zdi se, da je morje rdeče barve od njenega odseva. Cesta ozka, ovinkasta, z leve samo nizki betonski robniki, čez je bolje nič gledat, z desne pečina in tako ozka cesta, da se motor in avto srečata, ampak vsak strogo po svoji desni strani. Moram omenit, da so nasproti vozeči šoferji uvidevni in počakajo, da vsi odpeljemo mimo. Dosti dela je na vožnji, ozka cesta, ovinkasta, nasproti vozila, tudi kak kombi, na cesti okrušeno kamenje, pesek….in ko vse to obvladaš med vožnjo, je treba še malo v stoječki odpeljati, ter pogledat malo čez rob, kakšna je v dolini plaža in kako lepo je morje .Pavza za kavo in že nadaljujemo vožnjo na drugi vzpon. Ni časa prebrati tablo ob cesti, le tu in tam na križišču Ko se povzpnemo na naslednji prelaz, se na vrhu odpre krasen pogled v dolino, v daljavi svetilnik, a do njega vodi makadam …Pot nas vodi na prelaz in v dolino, cesta je zelo zahtevna, tudi koze ne vedo, da se naj pasejo na travniku, ne na asfaltu, no ponekod je bil tudi asfalt poln lukenj in pošteno uničen, ampak tudi to je čar motorizma …..Pot nadaljujemo čez prelaze do Bastije, kjer se namestimo v hotel in najdemo ozko ulico do mesta in luke, od koder nas bo kmalu trajekt soet odpeljal na celino. Na ogledu mesta ugotavljam, da so hiše stare, fasade dotrajane, samo mesto pa zelo zanimivo Po večerji je čas za počitek, ker nas jutri čaka še najbolj severni del otoka.

7. DAN KORZIKA
Danes je bila planirana krajša fura, oziroma po želji počitek ali ogled mesta Bastija.Dan in Korziko z vsemi lepotami je treba izkoristiti in vsi, ki smo tako mislili, smo jo mahnili še na ogled najbolj severnega dela Korzike.Od hotela Bastija smo se povzpeli v hrib in kmalu, ko je mesto ostalo za nami, se je cesta zožala, začeli so se krasni kratki ovinki, jaz pravim, da “veslam po cesti,” ker dobesedno je treba balanco sukat levo, desno in se zliti z ovinkom.Prvi postanek je bil ob najbolj razgledni točki Korzike, seveda je bilo treba postanek poslikati in že smo nadaljevali pot po ozki cesti, kjer se komaj srečata avto in motor. Takšne so mi najbolj pri srcu.Na desni strani se je odpiralo širno morje, krasne plaže, zalivi in segrelo se je na prijetnih 24 stopinj.Ekipa je bila dosti manjša, ker so nekateri ostali v hotelu in lažje smo se ustavili ob cesti na kakšnem majhnem parkingu, da smo poslikali lepo okolico.Čisto na severnem delu se je pogled raztezal na navadno peščeno rumeno plažo, a že za naslednjim ovinkom se je odprla plaža s sivim prodom, kamenjem in seveda smo se spustili čisto do mesteca ob morju, do plaže, da smo lahko videli od blizu, kakšna je ta siva plaža Zanimiva, prekrita s sivim drobnim kamenjem in peskom.Povzpeli smo se nazaj na cesto in nadaljevali pot po še bolj ozki poti s še lepšimi ovinki Planiranih 150 km je prehitro minilo in vrnili smo se nazaj skozi mestni vrvež in gnečo do hotela.Popoldan je bil čas za sladoled in sprehod po mestu in še zadnjim nakupom spominkov, ki so zelo dragi.Res se zdi, kot da so ceste na Korziki narejene za motoriste.

8.DAN KORZIKA
Dobro jutro smo si še zadnjič rekli danes pri zajtrku v hotelu v Bastiji.Ko smo spakirali vso prtljago in pojedli zajtrk, smo se odpravili še na zadnjo 150 km dolgo furo po Korziki do mesta Korte. Vmes je bilo treba seveda narediti postanek za kavo in doliti bencinin.Ko smo čakali na trajekt, smo si ženski del ekipe krajšale čas s fotografiranjem….. Na trajektu smo zalili…(seveda brezalkoholno) še Maretov rojstni dan in trajekt, ki nas je v vecernih urah pripeljal do celine v pristanišče Livorno.Jutri nas čaka še krasna tura po Italiji, kje se bomo potepali, pa izveste jutri …..

9.DAN KORZIKA
Dobro jutro v deževen dan.Po zajtrku smo imeli brezplačen fitnes z oblačenjem dežjakov, saj je pričelo deževati.Mare in Mojca sta jo mahnila proti Sloveniji, ostali smo pot iz Pise nadaljevali čez pokrajino Toscane, čez nekaj prelazov, vendar ta zadnji je bil spet poseben.Passo Del Muraglione, 907 m.Z vremenom danes nismo imeli sreče, malo dežja, malo sonca in v mestu VINCI smo si ogledali rojstno hišo in muzej slavnegq Da Vincija… Človek bi po odhodu iz muzeja rekel, da je imel prekratko življenje za vse, kar je počel in kaj vse je preučeval.Pokrajina Toskane je poglavje zase, dež je opral drevje in sveže je zadišalo po cvetovih ob cesti.Italija je vsekakor zelo slikovita in ob cesti je opaziti tako nasade, kot več vrst drevja in njive, ki se raztezajo daleč, kot seže oko.Vsaka pokrajina ima svoje značilnosti, lepote in posebnosti.Za razliko od Korzike, ki se ponaša z gorovjem prekritih s snegom, že v naslednjem trenutku vodi cesta mimo pečin , ki so posebne rdeče barve, težko bi v barvni paleti našla ta ” rose odtenek”, nato se ob cesti pojavi morje, vse v razponu nekaj km.Ob poti pa nismo nikjer opazili niti njiv, niti nasadov, sadovnjakov, ljudje še ob hišah nimajo vrtov ali vrtičkov, vse kar je bilo ob poti, je bil en majhen nasad trte.In očitno se Korzika pretežno živi od turizma. Naša Janja je v času potovanja tako zelo pogrešala svojo radijsko postajo, da smo popotniško korziško motoristično budnico poslali še v eter Radia Gorenc.Na to potovanje smo se odpravili z navdušenjem in vedožjni novih km po neznani cesti in prelazih.Del tega vam lahko opišem, vam pripnem vse slike, ki smo jih naredili med potjo. A vsak popotnik, bodisi s kolesom, letalom, motorjem, nosi najdragocenejše doživete spomine za večno s seboj. In teh ni mogoče opisati z besedo ali prikazati v sliki .Ko smo prispeli na obalo v Ravenno, je izza oblakov pokukal sonček. Rahel veter, sonček in peščena plaža, po kateri sem se sprehodila bosa, me je spomnila na čase daleč nazaj v preteklost, ko sem sanjala, da bom nekoč potovala z motorjem.Pomislila sem, da se vse premalokrat zavedamo, kako veliko nam pomenijo drobne želje.In ja, vsaka želja se izpolni, če si le dovoliš sanjati.Jutri je nov dan. Motorji so pripravljeni. Čaka nas še en kos krasne poti proti Sloveniji.

10. DAN KORZIKA
Dobro jutro pri zajtrku v Ravenni in tišina bolj kot ostale dni, ko smo komaj čakali, da se odpravimo na potovanje po Korziki.Ja, še zadnja noč v Italiji in danes na pot proti Sloveniji.Vsak po svoje smo med zajtrkom podoživljali spomine zadnjih 9 dni potovanja, ki ga je bilo prehitro konec.Ko smo spakirali prtljago in dolili še bencin, smo se odpravili proti Sloveniji. Ob morju je bilo prijetnih 16 stopinj. Potem pa gneča, promet, seveda, v Italiji je bil danes že delovni dan, ustavili smo se se na zadnji skupni kavi in ko sem pogledala na števec, sem ugotovila, da smo v uri in pol prevozili komaj dobrih 40 km.Groza, gneča v rondojih, ki so postavljeni že skoraj tako na gosto, kot količki ob cesti, tovornjaki, ….No in ko smo končno prispeli na hitro cesto je promet stekel. Na poti smo se ustavili in se poslovili, saj je del ekipe nadaljeval pot proti Gorici, pa naprej proti Ljubljani, ostali smo zavili na Traviso in proti Trbižu.Med potjo se je shladilo na 10 stopinj in pred nami so ze zgrnili oblaki, ki so prinašali dež.Še kratek postanek in povedrili smo, tako, da so dežjaki cel dan ostali med prtljago.Danes smo pili najcenejšo kavo v celih 10 dneh, ja za celih 50 centov na bencinskem servisu.Kava na korziki je bila vse od 2,50 eur, pa tudi do 4,00 eur, da o ceni piva raje ne pišem, ker je bila cena med 7,00 eur in 9,00 eur, pa da ne bo pomote, ne za literski vrč.Imajo pa zelo dobro korziško pivo Pietre.Skratka, vsak dan našega potovanja sem vam skušala z besedami in slikami vsaj malo pričarat naše čudovite prevožene poti in vse, kar smo po poti videli in doživeli Organizacija, vodenje in izvedba samega potovanja na Korziko in domov, je bila s strani MBS MOTOSPORT popolno izpeljana do zadnjega kilometra in vsi udeleženci smo varno prispeli domov in motorji so že parkirani v garažah in potrebni temeljitega čiščenja.Andreju hvala za vodenje, vsem udeležencemJanja, Mateja, Franci, Mojca, Uroš, Urška, Marko, Tomo, Karmen, Jože in Mitja, vam vsem skupaj pa hvala za super druženje vseh 10 dni našega skupnega potovanja in upam, da nam še dolgo ostane v prijetnem spominu.Nasvidenje do prihodnjega potovanja….kam?To pa izveste takoj, ko se odpravimo.Korzika je res lepa in če vas je premamila, se le odpravite tja in si oglejte prelep otok v Sredozemskem morju.