Potopis MOTO DOLOMITI – julij 2020

Avtorica: Nadja Kaplja

Od ponedeljka, 27. julija, do četrtka, 30. julija 2020 smo po Dolomitih vodili moto turo katere smo se udeležili z 11 motorji. V štirih dneh smo prevozili 1300 kilometrov in kar 23 prelazov. Pa naj povemo kaj se nam je dogajalo po posameznih dneh.

1. DAN
Po jutranjem zboru pred hotelom Krek v Lescah jo najprej mahnemo proti Ratečam, kjer še zadnjič dotočimo poceni bencin v naše jeklene konjičke, namreč še vedno veljajo ‘corona cene’ 1€/l.
Za ogrevanje po ovinkih nato uporabimo prelaz čez Nassfeld in vožnjo po cesti 111 po Avstriji – preko Maria Luggau. V pogorje Dolomitov vstopimo preko Dobbiaca in Misurine, ter nato prevozimo 7 višjih prelazov, ki smo jih našteli spodaj. Vožnja poteka gladko, brez kakršnih koli težav, le sem pa tja nas upočasni kakšno delo na cesti s semaforji in razkopanim voziščem. Ves dan nas spremlja lepo vreme in narava s čudovitimi razgledi, kar lahko vidite na spodnjih fotografijah.

Prelazi prvega dne:
Passo Pramollo – 1552 m.n.v.
Passo tre Croci – 1809 m.n.v.
Passo Falzarego – 2105 m.n.v.
Passo di Valparola – 2168 m.n.v.
Passo Gardena – 2136 m.n.v.
Passo Sella – 2218 m.n.v.
Passo Pordoi – 2239 m.n.v.
Passo Fedaia – 2057 m.n.v.


Udeleženci ture


Postanek v Cortini d’Ampezzo: “a smo se mal’ zgub’l?”


Prvi višji prelaz osvojen


Pogled v dolino s prelaza Gardena


Naš vozni park v poznih popoldanskih urah na prelazu Pordoi (sprednja Yamaha je vsiljivec)


Passo Fedaia: ” ‘Lej, a vid’š ledenik tamle prot’ Marmolad’?”

2.DAN
Po nočitvi z zajtrkom v kraju Alleghe, tik ob jezeru, nadaljujemo pot proti enem najlepših prelazov na naši turi – Passo Giau. Tako kot prvi dan, nas tudi ta dan spremljajo sami lepi razgledi. Današnja vožnja je bila malo napornejša, saj je bilo zopet za ‘predelati’ kar nekaj prelazov, za povrh pa smo se še morali prebiti skozi Bolzano v popoldanski prometni konici, za povrh vsega, pa se še navigacija spomni posodabljanja ravno sredi Bolzana. Naš Andrej ni imel enostavne naloge, saj je tako moral slepo voditi skupino enajstih motorjev tudi po večpasovnih cestah, križiščih in krožiščih. Cel dan vse lepo in prav, a vendar nas na koncu dneva, že v večernih urah pod prelazom Tonale (20km pred našim rezerviranim hotelom) ujame nevihta z dežjem, vetrom in strelami. Hiter smuknemo pod streho garažne hiše pri nekem nakupovalnem centru, preverimo radarsko sliko padavin in se tako odločimo, da raje še pol ure prevedrimo tam. Ko se je ploha ‘zlila’ smo do hotela pripeljali suha, ampak po mokri cesti.

Prelazi drugega dne:
Passo Giau – 2236 m.n.v.
Passo Cibiana – 1530 m.n.v.
Passo Duran – 1601 m.n.v.
Passo Cereda – 1361 m.n.v.
Passo Rolle – 1989 m.n.v.
Passo Valles – 2032 m.n.v.
Passo San Pellegrino – 1918 m.n.v.
Passo di Costalunga – 1745 m.n.v.
Passo della Mendola – 1362 m.n.v.


Motoristom prijazen hotel Adriana


Passo Giau


Passo Rolle


S prelazom Costalunga smo se poslovili samega osrčja Dolomitov


Sicer slabo vidna mavrica nam je po nevihti zaželela srečno pot do prelaza Tonale

3.DAN
Danes nas čakata dva najvišja prelaza Italije in sicer Passo Gavia in Passo dello Stelvio. Še vedno nam vreme odlično služi in tako se že v zgodnjih jutranjih urah namenimo proti Gavii. Cesto na Gavio bi skoraj lahko primerjali s cesto na Mangartsko sedlo – ozka, malo luknjasta in na večih delih nezavarovana. Vendar razgledi vse odtehtajo. Vsaj avtodomov nam ni treba ne srečevat in ne prehitevat, saj zanje tu velja prepoved. Čez naslednji, najvišji prelaz se peljemo okol poldneva, zato je tudi promet temu primeren – veliko avtomobilov, motoristov, kolesarjev, pa tudi kakšen kombi, avtodom, avtobus… Za prečkanje Stelvia skoraj ne bi mogli izbrati boljšega dne, namreč le nekaj dni po našem obisku je cesto med Bormiom in Stelviom zasul zemeljski plaz, še par dni po tem pa je zapadlo pol metra snega. Dobrih 50km vožnje severno od zadnjega prelaza si ogledamo še cerkveni turn, ki stoji iz jezera Resia. Tam naj bi nekdaj stala cela vas, pa so jo dali porušiti in dolino umetno zajeziti, le cerkveni turn so pustili kot turistično atrakcijo. Legenda pravi, da se pozimi še vedno lahko sliši cerkvene zvonove, kljub temu, da so jih leta 1950 odstranili. Po tej isti cesti, 2km dalje se nahaja tudi manjši prelaz Passo di Resia, do katerega pa se nismo odpravili. Preostal nam je še en prelaz, pa smo pri hotelu in namreč Passo di Monte Giovo. Tam nas je že že malo vreme priganjalo, a smo do našega hotela prispeli suhi, le s polurno zamudo, saj so nas pristojne službe zopet usmerile z glavne ceste zaradi hujše prometne nesreče. Večer smo nato preživeli v lokalu V MOTOR Bar & Grill, kjer nas je lastnik motorist lepo sprejel in postregel.

Prelazi tretjega dne:
Passo del Tonale – 1883 m.n.v.
Passo Gavia – 2621 m.n.v.
Passo dello Stelvio – 2757 m.n.v.
Passo di Resia – 1504 m.n.v.
Passo di Monte Giovo – 2094 m.n.v.



MBS motosport na Passo del Tonale




Jutranji neobljuden Passo Gavia




Passo dello Stelvio pa že poln turistov


Lago di Resia



Cesta na Passo di Monte Giovo


Andrej v svojem elementu

4.DAN
Na zadnji dan naše turo smo imeli predviden ogled jezera Braies, snemalne lokacije Gorskega čuvaja. Naša vožnja se je krepko zavlekla skozi Bruneck, saj je bila tamkajšnja obvoznica zaprta in je ves promet tekel skozi mesto, nastal je konkreten zastoj zaradi katerega smo zgubili kakšni dve uri. Ko nam je le uspelo priti do vstopne točke v dolino z jezerom Braies, nas tamkajšnji redarji usmerijo proti plačljivem parkirišču, od koder naj bi do jezera vozil avtobus. Za to nismo imeli časa, saj smo planirali, da se z motorji pripeljemo popolnoma do jezera, pa še to le za krajši postanek. Tako smo Braies izpustili in upamo, da si nam ga uspe ogledati na naši naslednji turi. Da nismo izgubljali časa smo za pot domov izbrali najhitrejšo možno pot in sicer čez Avstrijo (Lienz), ter čez prelaz Korensko sedlo. Popoldan smo naš štiridnevni izlet zaključili s kosilom v Lescah v piceriji Potepuh.

Edini ‘prelaz’ četrtega dne:
Korensko sedlo – 1073 m.n.v.


Priprave na štart izpred hotela Saxl


Ekipa srečno prispela do Lesc

Mislimo, da nam je naša tura kar dobro uspela, sedaj pa novim zmagam naproti 🙂