Potopis MOTO DOLOMITI – september 2020

Avtorica: Nadja Kaplja

Po prejšnji uspešno izvedeni motoristični turi, smo se ponovno odločili za organizacijo nove, tokrat v samo osrčje Dolomitov. Za prelaza Stelvio in Gavia se tokrat nismo odločili, saj se tam motoristična sezona že počasi zaključuje, vreme postaja vse bolj nepredvidljivo… Tura je potekala od 7. do 10. septembra 2020. Tokrat smo se odločili za ‘krožne’ dnevne vožnje, tako smo lahko nepotrebno kramo pustili v hotelu, s seboj pa jemali le kar je bilo nujnega. V štirih dneh smo predelali 24 prelazov, od tega smo jih nekaj zaradi poteka naših tras morali prevoziti dvakrat.

1. DAN
Ta dan nam ni bilo prav dosti do kakršne koli vožnje. Bil je moreč, deževen ponedeljek, mi pa komaj na začetku naše poti – v Lescah! Po popiti kavi se napravimo v dežjake in se odpeljemo prek Rateč in Trbiža, prek prelaza Pura do jezera Sauris. Tu nekje vmes nas za 5 kilometrov celo obsije sonce, ampak kaj je to 5 kilometrov v primerjavi s 310 kilometri, ki so ta dan v načrtu. Večino poti nas rosi dež, preostanek pa prevozimo v megli – nimaš kaj, tudi to spada h motorizmu. Pot nadaljujemo še čez par manjših prelazov, skozi Dobbiaco, čez Misurino, prelat Falzarego, ter v hotel v Arabbi.

Prelazi prvega dne:
Passo Pura – 1426 m.n.v.
Sella Ciampigotto – 1790 m.n.v.
Passo di Sant’Antonio – 1476 m.n.v.
Passo Monte Croce – 1636 m.n.v.
Passo Tre Croci – 1809 m.n.v.
Passo Falzarego – 2105 m.n.v.


‘Kanarčki’ na Petrolu v Ratečah


Slap Pissandolo ob poti


Deževni postanek ob jezeru Dobbiaco

2. DAN

Prebudimo se v čudovito sončno jutro. Čeprav termometer kaže le 6°C nas to ne gane kaj dosti. Čaka nas 230 ovinkastih kilometrov čez gorske prelaze. Tako se po zajtrku zapeljemo čez prelaza Pordoi in Fedaia, pod slednjim pa se vkrcamo na gondolo in se povzpnemo na vrh Marmolade – 3265 m.n.v. Pot nadaljujemo čez manjša, a prav tako lepa prelaza Passo Duran in Passo Cereda, ter ‘krožno’ nazaj do hotela.

Prelazi drugega dne:
Passo Pordoi – 2239 m.n.v.
Passo Fedaia – 2057 m.n.v.
Passo Staulanza – 1773 m.n.v.
Passo Duran – 1601 m.n.v.
Passo Cereda – 1361 m.n.v.
Passo Rolle – 1989 m.n.v.
Passo Valles – 2032 m.n.v.
Passo San Pellegrino – 1918 m.n.v.
Passo Pordoi – 2239 m.n.v.



Dobro jutro Arabba



Passo Pordoi


Hvala našemu ‘dronistu’ za čudovite posnetke prelazov s ptičje perspektive



Na Marmolado…


…in skozi oblak nazaj v dolino


Passo Rolle

3. DAN

Zjutraj startamo na enega najlepših prelazov, Passo Giau, pot pa nato nadaljujemo proti jugu in sicer na rob Padske nižine, do 262 metrov visokega jezu Vajont. Na Vajontu se je leta 1963 zgodila huda katastrofa. Ob 22:39 je v jezero zdrsnilo 260 milijonov kubičnih metrov zemlje – praktično se je odtrgal cel hrib – in povzročil cunami, ki je bil kar 250 metrov visok (čez jez je tako šlo 50.000.000m3 vode). V katastrofi je umrlo okoli 2000 ljudi, 350 družin je izgubilo vse družinske člane, od tega pa je bilo žal tudi 487 otrok mlajših od 15 let. Jez je kljub katastrofi ostal praktično nepoškodovan, o dogodku pa priča tamkajšnja cerkev postavljena žrtvam, veliko spomenikov, sveč, najbolj pa so se nas dotaknile zastavice izobešene vzdolž ograje – na njih pišejo imena umrlih otrok in njihove starosti. Peljemo se dalje čez majhen, a izjemno zanimiv prelazek Passo San Boldo. Sestavljen je iz petih tunelov skozi katere gre serpentinasta cesta. Cesta se tudi imenuje “La strada dei cento giorni”, kar pomeni, da je bila cesta zgrajena v le 100 dneh. Vrnemo se nazaj v Dolomite, natančneje na ceste v območju Sellaronde. Vreme krasno, razgledi čudoviti, cesta lepo zavita… 🙂 in spet smo nazaj v hotelu.

Prelazi tretjega dne:
Passo Giau – 2236 m.n.v.
Passo Cibiana – 1530 m.n.v.
Passo San Boldo – 706 m.n.v.
Passo Fedaia – 2057 m.n.v.
Passo Sella – 2218 m.n.v.
Passo Gardena – 2136 m.n.v.
Passo Campolongo – 1875 m.n.v.



Passo Giau


Jez Vajont


Cerkev postavljena žrtvam katastrofe


V spomin umrlim otrokom mlajšim od 15 let



Passo San Boldo




Passo Sella

4. DAN

Pa je prišel zadnji dan našega izleta. Iz Arabbe se odpravimo čez prelaza Campolongo in Furcia, italijansko-avstrijsko mejo pa prečkamo čez prelaz Stalle. Pod nadaljujemo preko Lienza, ceste 111, ter Korenskega sedla. Vreme nam kljub malo slabši napovedi še vedno dobro drži, mi pa smo prišli do konca naše ture brez večjih problemov, ter v lepem vremenu 🙂 Vsem udeležencem se zahvaljujemo za zaupanje!

Prelazi četrtega dne:
Passo Campolongo – 1875 m.n.v.
Passo Furcia – 1789 m.n.v.
Passo Stalle – 2052 m.n.v.
Korensko sedlo – 1073 m.n.v.





Passo Stalle